Obvestilo o prekršku za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, se pritrdi na primernem mestu na vozilu. Obvestilo o prekršku omogoča kršitelju takojšnje plačilo globe oz. polovice predpisane globe v osmih dneh brez naknadne izdaje plačilnega naloga, brez plačila stroškov postopka in vpisa prekrška v evidenco o prekrških. S pravočasnim plačilom globe na Obvestilo o prekršku se šteje, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu, in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal ugovoru in zahtevi za sodno varstvo. V primeru, da globa v 8 dneh ni plačana to nima posledic za kršitelja, pomeni le, da se izvede običajni prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga. Obvestilo o prekršku pa je neobvezen del postopka in kršitelj, ki obvestila o prekršku ne prejeme (ker je bilo obvestilo namenoma ali pomotoma odstranjeno z vozila) zaradi neplačila globe na podlagi obvestila o prekršku ne nosi pravnih posledic, saj se v primeru, ko globa ni poravnana na podlagi obvestila o prekršku, izda plačilni nalog.

Rok za plačilo globe začne teči z vročitvijo plačilnega naloga, zatorej imate možnost poravnati globo v 8 – ih dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga.

Globo je možno plačati pri ponudnikih plačilnih storitev, ob tem pa uporabite naslednje podatke:

Za občino Bled:

– transakcijski račun: SI56 0120 3403 0566 825

– referenca: SI12 7502XXXXXXXXX (osemmestna številka plačilnega naloga in nato kontrolna številka, ki jo prepišete s priložene položnice, npr. 7502511342114)

– koda namena: COST

– BIC banke prejemnika: BSLJSI2X

– višina globe, ki jo boste plačali – podatke plačnika – podatke prejemnika: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled

– namen: GLOBA ZA PREKRŠKE

Za občino Bohinj:

– transakcijski račun: SI56 0110 0404 0566 849

– referenca: SI12 7503XXXXXXXXX (osemmestna številka plačilnega naloga in nato kontrolna številka, ki jo prepišete s priložene položnice, npr. 7503512027078)

– koda namena: COST

– BIC banke prejemnika: BSLJSI2X

– višina globe, ki jo boste plačali – podatke plačnika – podatke prejemnika: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica

– namen: GLOBA ZA PREKRŠKE

Za občino Železniki:

– transakcijski račun: SI56 0134 6546 0566 895

– referenca: SI12 7645XXXXXXXXX (osemmestna številka plačilnega naloga in nato kontrolna številka, ki jo prepišete s priložene položnice, npr. 7645513042250)

– koda namena: COST

– BIC banke prejemnika: BSLJSI2X

– višina globe, ki jo boste plačali – podatke plačnika – podatke prejemnika: Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki

– namen: GLOBA ZA PREKRŠKE

Davčna izvršba se izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen. Medobčinsko redarstvo posreduje FURS le podatke o terjatvah, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvršbo. FURS ne razpolaga z izvršilnim naslovom oz. dokumentacijo o prekršku, zato se za vse potrebne informacije o prekršku obrnite na sedež Medobčinskega redarstva, kjer imate možnost vpogleda v spis. Tudi v primeru, da razpolagate s potrdili o plačilu, jih posredujte na Medobčinsko redarstvo, kjer bomo preverili plačilo in ga ustrezno poknjižili ter preklicali predlog za izvršbo.

Predlagamo vam, da napišete dopis na Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki, Cesta svobode 13, 4260 Bled in zraven priložite dokazila o preplačanem znesku globe. V kolikor se bo ugotovilo, da ste globo preveč plačali, bomo pri pristojnemu organu občine sprožili postopek za vračilo preveč plačane globe.

Kršitelj lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za obročno plačilo globe in stroškov postopka. Rok za obročno plačilo ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Plačilo globe na obroke velja zgolj za globo v polni višini, kar pomeni, da globe v polovičnem znesku ni možno plačati po obrokih. V kolikor boste predlog vložili pri prekrškovnemu organu, ga bo le-ta z izvršljivo terjatvijo odstopil organu pristojnemu za izterjavo.

Plačilo polovice izrečene globe je pravočasno, če je bilo plačano v roku osem dni od pravnomočnosti plačilnega naloga, ne glede na to, kdaj organ plačilo globe dejansko prejme na transakcijski račun. Pomembno je dejstvo, da je bilo plačilo globe izvršeno v roku osmih dni po pravnomočnosti plačilnega naloga, kar izhaja tudi iz dokazil plačnika.

Kršitelj, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oz. zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v skupni višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko storilec vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku ali plačilni nalog, torej pri Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Bled, Bohinj in Železniki. Predlagatelj mora v predlogu navesti odločbo oz. plačilni nalog, na katerega se predlog nanaša in razloge šibkega socialnega stanja ter predlog podpisati. Pri cenzusu 300 eurov, se upošteva globo in stroške postopka izrečene z enim plačilnim nalogom oziroma odločbo o prekršku in ni mogoče seštevati glob in stroškov, izrečenih z več akti.

Če FURS globe ne bo uspela izterjati, se bo lahko v skladu z zakonom izvršil nadomestni zapor. O nadomestnem zaporu na podlagi obvestila FURS-a odloča sodišče. Nadomestni zapor je oblika izvršitve globe, kar pomeni, da terjatve iz naslova globe po izvršitvi nadomestnega zapora ugasnejo.

Sodna taksa je del stroškov postopka, ki nastane v prekrškovnem postopku. Opredeljena je v 143. členu Zakona o prekrških, pogoje za njeno odmero, rok in način plačila pa je opredeljen v Zakonu o sodnih taksah (ZST), kar je tudi razlog za tovrstno poimenovanje stroškov prekrškovnega postopka. V prekrškovnem postopku je sodna taksa odmerjena že na sami odločbi ali sklepu, lahko pa vam jo odmeri tudi sodišče v sodbi, za kar prejmete zraven še poziv za plačilo sodne takse.

Medobčinsko redarstvo si prizadeva, da bi kršitelji kar najhitreje prejeli plačilni nalog, na podlagi katerega je bodisi možno plačilo, bodisi vložitev pravnega sredstva. Seveda pa je potrebno upoštevati zastaralne roke, po preteku katerih postopek ni več možen. Zakon o prekrških (ZP-1), kot procesni predpis, ureja zastaranje v 42. členu. Pri tem je posebej pomemben prvi odstavek, ki določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. To je t.i. relativno zastaranje.

Prav tako je pomemben tudi tretji odstavek, ki ureja absolutno zastaranje. Ta določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. Skratka, postopek mora biti do pravnomočnega zaključka pripeljan v štirih letih, v nasprotnem primeru pa se pregon zaradi zastaranja ustavi.

V primeru, da je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi (npr. samodejno merilno napravo) in kršitelj ni bil s prekrškom seznanjen na kraju prekrška, pa je potrebno upoštevati četrti odstavek 42. člena ZP-1, ki določa, da postopka o prekršku ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. To v praksi pomeni, da je potrebno začeti s prekrškovnim postopkom v roku 30 dni od zaznave prekrška s tehničnimi sredstvi. Začetek postopka o prekršku pomeni, da prekrškovni organ opravi kakršno koli dejanje v postopku, ki meri na pregon storilca prekrška (npr. poizvedba o podatkih uporabnika vozila, pri lastniku vozila). Začetek postopka v roku 30 dni, ko je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi, pa nikakor ne pomeni, da mora biti kršitelj seznanjen s kršitvijo v 30 dneh od storitve prekrška.

Zakon o pravilih cestnega prometa (ki velja od 1.7.2011) v drugem odstavku 15. člena daje redarstvom pooblastila, da izvajajo nadzor nad prekoračitvami hitrosti s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo. Pri tem je izjemno pomembno določilo, ki redarstvom ne daje pravice ustaviti voznika na kraju kršitve. To pomeni, da se kršitev slikovno zabeleži, nato pa se kasneje izda plačilni nalog, na podlagi katerega ima kršitelj pravico vložitve pravnega sredstva. Zgolj kot zanimivost dodajamo, da je vsebinsko podobno določilo vsebovala že novela Zakona o varnosti cestnega prometa iz leta 2008.

Glede na naravo merjenja (meritev izvaja kalibrirana naprava samostojno, brez posega redarja) ustavljanje kršiteljev na kraju ni možno, saj za to ni zakonske podlage. Naprave so kalibrirane in certificirane tako, kot to določa zakonska podlaga. Vsekakor pa imate pravico do vpogleda v spis, ki obsega tudi pravico do vpogleda v prekrškovno aplikacijo, kjer so zbrani vsi podatki v zvezi s kršitvijo.

Fotografija, ki je priložena plačilnim nalogom ni namenjena identifikaciji voznika, pač pa identifikaciji vozila. Oblika sodobnih vozil z zelo položnimi vetrobranskimi stekli namreč povzroča odblesk na steklenih površinah, kar v največjem številu primerov onemogoča identifikacijo voznika. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da za prekršek odgovarja lastnik vozila, razen če le ta ne dokaže, da prekrška ni storil. To pomeni, da mora lastnik vozila s primernimi dokazi podkrepiti navedbo, da vozila na ta dan ni mogel uporabljati. Kar se tiče ogleda fotografije, ima do tega pravico lastnik vozila, njegov pooblaščenec ali zastopnik. Vpogled se izvrši na sedežu Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, Ljubljanska cesta 5, 4260 Bled.

Pravico do vpogleda v spis ima lastnik vozila, njegov pooblaščenec ali zastopnik. Sem spada tudi pravica do vpogleda v podatke, ki se nahajajo v informacijskem sistemu. Pri tem pa Občinsko redarstvo ne more posredovati fotografije, ki bi bila večja od 1280 x 1063 točk. Prav tako fotografij ni mogoče posredovati po elektronski pošti.

Kazenske točke so izrečene s plačilnim nalogom, s katerim je izrečena tudi globa za prekršek in predstavljajo tako imenovano stransko sankcijo To pomeni, da se globa in kazenske točke obravnavajo v skupnem postopku. Z drugimi besedami, če je globa plačana, se tudi kazenske točke pripišejo osebi, kateri je bil izdan plačilni nalog in prenos kazenskih točk po plačilu globe na drugo osebo (dejanskemu kršitelju) ni mogoč. V primeru, da oseba, ki ji je bila izrečena globa in kazenske točke, ni storilec prekrška, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo,v kateri mora navesti vsa dejstva in priložiti dokaze v svojo korist, pri čemer pa izrecno poudarjamo, da Zakon o prekrških določa, da se posameznik s plačilom globe odpove pravici do vložitve pravnega sredstva. V kolikor želi navesti dejanskega storilca prekrška, lahko to stori v zahtevi za sodno varstvo ter ji priloži izjavo (najbolje, da je upravno overjena) dejanskega storilca prekrška. Prekrškovni organ bo preučil navedbe v zahtevi za sodno varstvo, preučil priložene dokaze ter odločil v skladu z veljavno zakonodajo.

V primeru plačila polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga (ne glede na to, kdo globo plača), zahteva za sodno varstvo ali ugovor v skladu s 1. odstavkom 57.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) nista dovoljena. V primeru, da bo vložena zahteva za sodno varstvo ali ugovor, bo prekrškovni organ vloženo pravno sredstvo brez vsebinske obravnave navedb s sklepom kot nedovoljeno zavrgel in izrekel tudi plačilo stroškov postopka – sodna taksa.

Krajevno pristojno okrajno sodišče. Občinsko redarstvo kot prekrškovni organ ima pristojnosti omejene na ugotavljanje pravilnosti dejanskega stanja in popolnosti vloženega pravnega sredstva.

Vsak plačilni nalog ima pravni pouk, v katerem so navedene pravice kršitelja do vložitve pravnega sredstva. Ne glede na to, ali plačilni nalog govori o ugovoru (ki ga rešuje prekrškovni organ) ali o zahtevi za sodno varstvo (ki jo rešuje sodišče) je potrebno v roku 8 dni vložiti pravno sredstvo. To lahko stori kršitelj oz. oseba, na katero je naslovljen plačilni nalog, njegov zastopnik ali pooblaščenec pošlje ali osebno prinese na naslov Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki, Cesta svobode 13, 4260. Pravno sredstvo lahko vložite tudi po elektronski pošti z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom na e-poštni naslov: gp@mir-bled.si. Ugovoru je potrebno priložiti vse relevantne dokaze ter navesti vse okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo prekrškovnega organa. Pravnega sredstva ne pozabite lastnoročno podpisati.

Na podlagi pravnega pouka v plačilnem nalogu v roku 8 dni je potrebno vložiti zahtevo za sodno varstvo, v kateri se to dejstvo navede. Prekrškovni organ v primerih, ko obstaja dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja postopek ustavi.

V roku 8 dni vložite pravno sredstvo, v kateri boste pojasnili okoliščine ter predložili ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka zoper vas ter morebitni pričetek postopka zoper dejanskega uporabnika vozila). Oseba, ki je uporabljala vozilo, lahko vaši zahtevi za sodno varstvo priloži osebno podpisano in notarsko overjeno izjavo. Zahtevo za sodno varstvo lahko osebno prinesete ali pošljete na naslov Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki, Cesta svobode 13, 4260 ali po elektronski pošti z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom na e-poštni naslov: gp@mir-bled.si.

Kazenske točke, ki se izrekajo zaradi kršitve v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. V tem času pa ne smete zbrati takega števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in sicer, če se stori prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk in pa je bila kršitelju za ta prekršek pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Ministrstvo za pravosodje vodi skupno evidenco o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Posameznik, na katerega se podatki iz evidence nanašajo, ima pravico do brezplačnega vpogleda vanje, tako da preko elektronskega dostopa izkaže svojo identiteto z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, izdanega v skladu s predpisi Republike Slovenije. Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk. Več o pridobitvi potrdila o številu kazenskih točk si lahko ogledate naslednji povezavi:  klik tukaj.

Na podlagi pravnega pouka v plačilnem nalogu se v roku 8 dni vloži zahtevo za sodno varstvo, v kateri se pojasni okoliščine ter predložil ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka ter pričetek postopka zoper novega lastnika vozila). Pri tem je potrebno priložiti ustrezni dokaz, saj lastništvo v uradnih evidencah ni zavedeno, ker ni bil opravljen predpis, tako kot določa Zakon o motornih vozilih. Občinsko redarstvo podatke pridobiva iz uradnih evidenc, zato je pomembno, da so lastniška razmerja urejena in odražajo dejansko stanje.

Zakon o motornih vozilih v 40. členu med drugim določa, da če pri prenosu lastništva vozila novi lastnik istočasno vozila ne registrira na svoje ime, mora v 15 dneh od nakupa to vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila. Če lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota temu vozilu v evidenci registriranih vozil spremeni status v »črtano« in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini.

Odgovor je sicer odvisen od tega, v kateri fazi je postopek. V najkrajšem možnem času na prekrškovni organ naslovite vlogo, v katerem navedete naslov prebivališča, na katerega prejemate poštne pošiljke, prekrškovni organ pa bo ukrenil vse potrebno (vključno z dodatnimi pravnimi koraki, če bodo potrebni), da boste v prekrškovnem postopku uživali vse pravice, ki vam gredo. Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča, pa morate prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odselite z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. To je tudi baza podatkov iz katere črpa podatke po uradni dolžnosti tudi Občinsko redarstvo za namene vodenja postopka.

Obvestilo FURS-a kršitelj prejme v primeru, ko globa in/ali stroški postopka niso bili pravočasno plačani oz. v primeru, ko zoper pravni akt ni bilo v roku vloženo pravno sredstvo.. V takem primeru pravni akt postane pravnomočen in izvršljiv ter  je odstopljen v prisilno izterjavo pristojnemu davčnemu organu, postopek pa je s tem pri tukajšnjem prekrškovnem organu zaključen.

Po prejemu  prijave na domnevno zapuščeno vozilo, zadevo preverimo na lokaciji in na podlagi ugotovitve, da gre dejansko za zapuščeno vozilo na javni površini, le-to obravnavamo kot zapuščeno vozilo in zadevo vodimo skladno s postopkom za tovrstne kršitve. To pomeni, da bo pooblaščena uradna oseba izdala odredbo za odstranitev vozila. V kolikor lastnik vozila ne odstrani, občinski redar odredi odstranitev vozila, stroške odstranitve pa plača lastnik vozila. Prijavo glede domnevno zapuščenega vozila lahko posredujete na e-pošto: gp@mir-bled.si. ali na telefon: 04 620 03 11.

Občinsko redarstvo ima po trenutno veljavnih predpisih pooblastila in pristojnosti za izvajanje nadzora in ukrepanja zgolj na javnih površinah. Le to pomeni, da mora biti površina dostopna vsem pod enakimi pogoji. V primeru, da v okviru poizvedbe na lokaciji ugotovimo, da gre za površino, ki je v lasti vsakokratnih lastnikov oziroma privatni lasti, ali je fizično zaprta z zapornico, nimamo pristojnosti za ukrepanje. Predlagamo vam, da se obrnete na vašega upravnika ali na odgovorno osebo, ki je uredila postavitev fizične ovire (zapornica).

Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Prijavo o domnevno zapuščenih vozilih lahko posreduje vsakdo na Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki, Cesta svobode 13, 4260, telefon 04 620 03 11 ali na e-pošto  gp@mir-bled.si s čim bolj podrobnimi podatki (lokacija, barva in tip vozila) in po možnosti posredujejo tudi fotografijo. Prijavi se lahko tudi na Operativno komunikacijski center Policije na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo.

Odstranitev zapuščenega vozila je postopek, ki se izvaja v skladu z 19. členom Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, s spremembami in veljavnimi odloki.

Za izvajanje nadzora je primarno pristojna Policija, Občinsko redarstvo pa v okviru pooblastil in pristojnosti, ki jih določata Zakon o občinskem redarstvu in Zakon o pravilih cestnega prometa s spremembami. V primeru, da gre dejansko za zapuščeno vozilo, pooblaščena uradna oseba (policist, občinski redar) na zapuščeno vozilo po prijavi ali uradni dolžnosti nalepi pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev zapuščenega vozila najkasneje v treh dneh. V kolikor lastnik vozila v roku ne odstrani, vozilo ob upoštevanju zakonskih rokov odstrani na stroške lastnika vozila pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo komisijsko uniči ali proda s strani pogodbenega izvajalca. Občinsko redarstvo je v tovrstnih primerih pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini.

Občinsko redarstvo kot prekrškovni organ izterja le globo za storjeno kršitev in v primeru, da globa ni plačana v skladu z določili Zakona o prekrških se globa izterja preko FURS-a.

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo 120 eurov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu z 2. odstavkom 19. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Lastnik vozila mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe.

V Republiki Sloveniji je skladno z Evropsko skupnostjo zagotovljen sistem za ravnanje z izrabljenimi vozili (IMV), ki zagotavlja zajem in razgradnjo vseh izrabljenih motornih vozil v Sloveniji, tudi t. i. starih bremen. To pomeni, da je vsak avtomobil, ki je odslužil svojemu primarnemu namenu, brezplačno ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. S sistemom ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki vključuje brezplačno razgradnjo motornih vozil se na ta način prispeva tudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja ob istočasnem ohranjanju naravnih virov s ponovno uporabo materialov. Izrabljeno motorno vozilo je nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz uredbe, ki ureja ravnanje z odpadki. Izrabljeno motorno vozilo je lastnik dolžan dostaviti do prevzemnega mesta ali v center za obdelavo izrabljenih motornih vozil, kjer z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme potrdilo o razgradnji. S 1. decembrom 2005 zadnjemu lastniku vozila ni več treba plačati storitve razgradnje izrabljenega motornega vozila.

Poznamo pa tudi tki. »stara bremena«. To so izrabljena motorna vozila, ki so bila odjavljena iz prometa pred 1. majem 2004, za katera ni mogoče ugotoviti ali določiti zadnjega lastnika in so zavržena na privatnih ali javnih površinah ali so nedovoljeno odložena v naravi. Po 1. maju 2005 mora za odstranitev in ekološko razgradnjo izrabljenih vozil poskrbeti lastnik zemljišča, na katerem je vozilo. To področje v Republiki Slovenija ureja Uredba o izrabljenih vozilih. Seznam odjemnih mest je dostopen na povezavi http://iv.mop.gov.si/.