Ljubljanska cesta 5, 4260 Bled
URADNE URE: Pon 9-11 | Sre 9-11 in 14-16 | Pet 9-11

CIVILNA ZAŠČITA Bled, Bohinj in Železniki

Splošna predstavitev CIVILNE ZAŠČITE

Temelj sistema varstva pred naravnimi drugimi in nesrečami je v pristojnosti občin in spada na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi med izvirne naloge občine. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki pripravlja za občine ustanoviteljice določene naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (6. člen Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, Uradni list RS 59/20).

Na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami MIR Bled, Bohinj in Železniki za občine pripravlja predvsem:

  • ocene ogroženosti in
  • načrte zaščite in reševanja.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) ureja sistem zaščite in reševanja. Cilj zakona je preprečevanje nesreč oziroma v primerih, ko le – teh ne moremo preprečiti, pa zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje in financiranje ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč.

Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami po tem zakonu so:

  • preprečevanje naravnih in drugih nesreč;
  • obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;
  • izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč;
  • organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
  • samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč,
  • mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
  • odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
  • reševanje in pomoč,
  • odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
  • ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,
  • mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
  • nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in
  • pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah.
Ocene ogroženosti

Ocene ogroženosti so pripravljene za posamezne naravne nesreče, kot so potres, poplave, pojavitev nalezljive bolezni pri ljudeh ali živalih, kakor tudi za ostale nesreče, predvsem za primere, ko se predvideva veliko žrtev ali velika materialna škoda. Take nesreče so npr. železniške nesreče ali avtocestne nesreče.

Zakonodajna podlaga za pripravo ocene ogroženosti je prej omenjeni Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, vsebina pa je predpisana v Navodilu o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/95).

Podlaga za pripravo ocen ogroženosti so raziskave, študije in druge strokovne podlage, kot so:

  • podnebne, geografske, hidrološke, geološke, vegetacijske, seizmološke, ekološke in druge značilnosti ogroženega območja;
  • prostorske značilnosti in
  • gospodarske, prometne energetske, demografske, kulturne, epidemiološke in druge značilnosti ogroženega območja.

Za oceno ogroženosti je podlaga tudi v regijski oceni ogroženosti za posamezno nesrečo, v primeru občin Bled, Bohinj in Železniki, je to regijska ocena ogroženosti za Gorenjsko regijo.

Ocena ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče mora vsebovati predvsem podatke in ocene o:

  • virih nevarnosti,
  • možnih vzrokih nastanka nesreče,
  • verjetnosti pojavljanja nesreče,
  • vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti,
  • poteku in možnem obsegu nesreče,
  • ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini,
  • verjetnih posledicah nesreče,
  • verjetnosti nastanka verižne nesreče in
  • možnosti predvidevanja nesreče.
Načrti zaščite in reševanja

Načrti zaščite in reševanja niso splošni dokumenti, kot ocene ogroženosti, temveč dokumenti, s katerimi se podrobneje določijo potrebni zaščitni ukrepi kakor tudi konkretni nosilce sistema zaščite in reševanja ter njihove naloge glede na njihove z zakonom določene pristojnosti, kar omogoči organizirano in usklajeno izvajanje učinkovite zaščite, reševanja in pomoči za zmanjšanje posledic ob nesreči oziroma čim hitrejšo vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

Vsebina načrtov je predpisana z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19).

Načrt se izdela za posamezno nesrečo, temelji pa na občinski oceni ogroženosti za tovrstno nesrečo in ustreznem regijskem načrtu zaščite in reševanja.

novice

Trenutno ni novic.